19.07.2008
Stop-Loss (2008)
Po 11.9. je bilo narejenih že kar nekaj filmov v smeri Amerika-vojna-Irak-patriotizem-Afganistan, tako da Stop-Loss ni ravno noviteta. Že nekajkrat sem si rekla, da imam dovolj ameriškega patriotizma in pranja možganov, a vseeno vedno znova pogledam kakšen tak film. Včasih sicer nehote, a Stop-Loss sem pogledala zavestno, tokrat predvsem zato, ker me je zanimalo, kako se bo znašel Ryan Phillippe, ki me do zdaj še ni razočaral.
Stop-Loss je zgodba o vojaku, ki se vrne iz Iraka v rodni Teksas, vesel, da je vojna za njim in bo končno dobil odpust iz vojske. Njegovo veselje pa ne traja dolgo, saj hitro ugotovi, da so mu odpust preklicali in da se mora znova vrniti v Irak. Šokiran, da mu lahko sploh prekličejo že obljubjeni odpust in da se mora znova vrniti, se odloči, da bo pobegnil in poiskal nekoga, ki bi mu pomagal rešiti se vojske. Na eni strani tako gledamo njegov beg, na drugi pa njegove kolege, kako se borijo z vsakdanjim življenjem po vrnitvi iz vojne.
Na srečo film ni tako naklonjen ameriškemu patriotizmu kot večina njemu podobnih, čeprav po eni strani le-ta na koncu zmaga. Šokira predvsem podatek, ki je dan na koncu filma, da so več kot 80.000 ameriškim vojakom preklicali že obljubljeni odpust (Stop-Loss) in so se morali vrniti na vojna območja.
Ocena: 7/10
Trailer:
